A A

Podelitev certifikatov FSC - Gornja Radgona

Datum obvestila:
18.10.2013

Vse več predstavnikov zasebnega gozdarskega in lesno-predelovalnega sektorja se odloča za certifikate FSC

 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je certifikate FSC podelil še enajstim slovenskim lesnim podjetjem

Gornja Radgona, 25. avgust 2013 - Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Irena Šinko, in minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, sta na slavnostni prireditvi, ki je potekala na Pomurskem sejmu AGRA, predstavnikom zasebnih lesnih podjetij podelila certifikate FSC (Forest Stewardship Council – Svet za nadzor gozdov).

Novi prejemniki certifikata FSC so podjetja: MURALES d.d. Ljutomer, GG INPO d.o.o., LESOJ d.o.o., PETROL d.d., Ljubljana, GULILES VRTOVIN d.o.o., AS - PRIMUS d.o.o., IM-EX TRADE d.o.o., Poljanšek Franci s.p. – HRAST, LOBE & LOBE d.o.o., LESCOM, d.o.o. Medvode, Žagarstvo »VLČEK« Jožef Ulčnik s.p..

Vsi državni gozdovi, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, so FSC certificirani, kar pomeni, da se v njih gospodari nadstandardno, po načelih modernih evropskih gozdarskih državnih podjetij oziroma po svetovno priznanih kriterijih. Sklad je FSC certifikat za vse državne gozdove, s katerimi gospodari, prejel leta 2007. V letih od 2010 je Sklad proces certificiranja razširil tudi na zasebni gozdarski in lesno-predelovalni sektor, pri čemer je bilo certificiranih več kot 25.000 ha zasebnih gozdov in 48 zasebnih podjetij.

Vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je na področju vzpostavljanja gozdno-lesne verige nesporna. Državni in zasebni gozdovi, ki so certificirani v okviru Skladove FSC sheme, pomenijo edino FSC certificirano surovinsko bazo za slovenska lesna podjetja, vzpostavitev slovenske gozdno-lesne verige pa je eden temeljnih ciljev, pomembnih za izboljšanje gospodarske strategije Slovenije. Sklad zato s povezovanjem te verige želi okrepiti slovenska gozdarska in lesna podjetja, da bodo lahko s certificiranimi lesnimi proizvodi konkurenčno nastopala tudi na tujih trgih.

Certifikat FSC kupcem izdelkov iz lesa zagotavlja, da je bila v samem izdelku upoštevana celotna nadzorna veriga, ki sega od gospodarjenja z gozdom, do sečnje, transporta, lesnopredelovalne dejavnosti do prodajalca. Predstavniki slovenskega gozdarskega in lesno-predelovalnega sektorja se bodo morali vse bolj odločati za vstop v shemo certificiranja, saj so kupci vedno bolj okoljsko ozaveščeni, podjetja, ki imajo certifikat, pa pridobijo na ugledu in si tako olajšajo dostop na nove trge. Prav tako izdelki s certifikatom pridobijo na dodani vrednosti in kakovosti, krepi pa se tudi sodelovanje med udeleženci lesne verige.

 

Izjava, ki jo je v zvezi s pomenom certifikata FSC podal direktor podjetja MURALES d.d. Ljutomer, g. Stanislav Škalič:

 »Družba Murales d.d. Ljutomer proizvaja visoko kvalitetno jedilniško sedežno pohištvo (stoli, mize, kotne klopi, jedilniške komode in vitrine) ter tudi pohištvo za opremo hotelov, restavracij (stoli, mize, klopi, zofe ter razne izdelke po naročilu).

 Naše podjetje je fleksibilno, kar nam omogoča prevzemanje različnih naročil, ki so zelo specifična in ravno ta prilagodljivost trgu in potrebam kupca nam je omogočila preživetje, saj na žalost ostajamo še edini stolarji v Sloveniji. Smo dobavitelj stolov za večje ameriško podjetje Steelcase, ki ima več podjetij po svetu, ravno nemško in francosko podjetje tega kupca sta zahtevali predložitev tega certifikata.

 Certifikat FSC nam bo na svetovnem trgu deloma pomagal pri trženju naših proizvodov, ki so visoke kakovosti, zelo pomembno plat trženja lesnih produktov pa predstavlja tudi povečanje konkurenčnosti, kjer pogrešamo pomoč države. Ugotavljamo tudi, da so slovenski lesni izdelki višje kakovosti v tujini še vedno premalo poznani oziroma promovirani.

 Nizkocenovni izdelki, ki prihajajo iz daljnega vzhoda in so narejeni iz lesa dvomljivega izvora in kvalitete za naše podjetje predstavljajo nelojalno konkurenco. Za to podpiramo vse tiste regulative in certifikacijske sheme, ki bi uvajale enotne standarde na globalni ravni.  Zavedati se moramo, da pomeni uvajanje regulativ oz. certifikacijskih postopkov, v kolikor ne velja-jo za vse proizvajalce na globalni ravni le dodatno zmanjševanje konkurenčnosti podjetja. Tudi v Sloveniji se z uvedbo licitacij podjetjem v precejšnji meri zvišujejo stroški, kar ima za posledico višje cene lesa in tako se lahko zgodi, da bomo tudi sami primorani po lesno surovino v sosednje države. Posledica tega bo, da bo les v Sloveniji neizkoriščen ali pa bo v še večji meri uporabljen za kurjavo. Sosednja Hrvaška pozna dražbe ampak ne za domača proizvodna podjetja, ki so pogodbeni partnerji.   

 Izziv Muralesa je kljub neugodni situaciji v slovenski lesnopredelovalni industriji vsekakor še večja krepitev lastne blagovne znamke, ohranitev delovnih mest, še večja širitev tržišča na tuje trge ter postati prepoznaven evropski dobavitelj opreme za najprestižnejše hotelske verige.«