Sanacija nevarnih brežin gozdov v k. o. Dobovec – zaradi poškodb po žledolomu

Sanacija nevarnih brežin gozdov v k. o. Dobovec – zaradi poškodb po žledolomu –

USKLADITVENI SESTANEK VSEH DELEŽNIKOV, 18. 5. 2015

Zakaj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS  s sečnjo začeli ravno v tem času, tik pred koncem šolskega leta?

Drevje predvsem na pobočju tik nad lokalno cesto predstavlja zelo veliko nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Teren je namreč zelo strm in bukev, ki tam raste, lahko prav zaradi svoje gladke zunanje strukture in teže, v primeru podrtja prileti prav na cestišče te ceste, prav tako tudi potom žledoloma že izruvani panji. Cesta sama je ozka in je zato še toliko manjša možnost, da se takšni bukvi uporabnik ceste lahko izmakne. Sklad lahko v primeru nastanka takšnega škodnega primera sedaj, ko so mu bile vročene odločbe ZGS o sanitarni sečnji in je bil tudi že izbran izvajalec, odškodninsko odgovarja, zato glede na vse navedeno na Skladu nismo pripravljeni prevzeti tveganja za odložitev pričetka del še za dober mesec dni.

Zakaj Sklad vztraja pri popolni zapori lokalne ceste?

Drevje, ki je odkazano za sečnjo, se večinoma nahaja znotraj pasu približno do ene drevesne višine nad lokalno cesto; pod cesto pa samo potencialno nevarna drevesa. Glede na višino odkazanih bukev, ki se lahko ob nezgodi pri sečnji podre ravno na cestišče lokalne ceste in glede na velik naklon terena in težko dostopnost za spravilo posekanega lesa, obstaja po strokovnih gozdarskih stališčih povečano tveganje za nastanek škode oz. če želite, tudi povečano tveganje za nastanek poškodb oz. tveganje za življenje ljudi, ki bi se gibali po tej cesti v primeru delne zapore. Lokalna cesta mora biti popolnoma zaprta zato ker je ozka in zato ker ni druge možnosti kot da se les iz gozda spravlja s pomočjo mehanizacije, ki je locirana na samem cestišču. Cesta je v bistvu delovišče. Ob cestišču se začasno (to je pred odvozom lesa na začasno skladišče ob bivšem kamnolomu oz. v dolino) deponira tudi les, ki se ga spravlja iz gozda, ob sečnji se na cestišče podira kamenje, zemljina in veje, na odsekih lokalne ceste, kjer se izvaja sečnja je odstranjena tudi vsa varovalna jeklena ograja, zato ni možnosti, da bi se v času del izvajala zgolj polovična zapora, saj bi bilo to prenevarno. Ljudje, ki so v preteklih dneh kršili popolno zaporo in se peljali na območje sečnje so sicer povedali, da cestišče v tistem trenutku ni bilo v celoti zasedeno z mehanizacijo in posekanim lesom, zato naj bi bila popolna zapora odveč. Ob tem naj zoper poudarimo, da gre za nevarnost, ki je konkretna in precej  verjetna, posledice nastanka nezgode bi bile lahko resnično zelo hude, zato smo dolžni minimizirati možnost nastanka škodnih dogodkov, kar lahko storimo le s popolno zaporo lokalne ceste.

Zakaj v postopku pridobivanja dovoljenja za zaporo državne ceste priti Hrastniku Sklad ni sodeloval z občino Hrastnik?

Takšne dolžnosti nam predpisi, predvsem Zakon o cestah, po našem vedenju ne nalagajo. V postopku pridobivanja dovoljenja pri DRSI, je bil vključen linijski avtobusni prevoznik na tej relaciji, za katerega že zakon predvideva, da ga mora investitor zapore obvestiti o nameravani zapori. Zakon zahteva tudi zagotovitev predhodnega 3-dnevnega obveščanja javnosti o dejstvu zapore, kar je bilo zagotovljeno prek obveščanja s strani PIC-a. Naj ob tem povemo, da je bila javnost prav zaradi zahtev za izvedbo sečnje, ki so prihajale tako s strani občine Trbovlje kot krajanov in ki so bile tudi medijsko obravnavane že mnogo pred začetkom sečnje obveščena, da bo zaradi del potrebna tako zapora lokalne kot tudi zapora državne ceste. Poleg tega je enkrat že steklo to 3-dnevno predhodno obveščanje javnosti prek PIC-a, vendar so se dela začasno odložila zaradi sestanka, ki je potekal na občini Trbovlje skupaj s krajani Dobovca, ki jim je bil predstavljen terminski plan za izvedbo sečnje in jim je bilo tam tudi odgovorjeno na številna vprašanja glede sečnje. Iz tega razloga smo na Skladu šteli, da je zadoščeno potrebi po obveščanju javnosti in zato občine Hrastnik nismo posebej obveščali.

Zakaj v času popoldanske prometne konice na državni cesti interval sprostitve prometa ni daljši od 15 minut?

Zakon dopušča največ 30 minutne zapore ceste takšne kategorije, kot je zadevna. 15 minutni intervali sprostitve prometa so bili določeni potom pristojne institucije, to je DRSI, glede na predhodno oceno, da je takšen interval primeren. Tudi avtobusni linijski prevoznik je izrecno zahteval, da je potrebno z zaporo pričeti po jutranji konici, popoldan pa povedal, da se bodo z avtobusi prilagodili. Dela se po pogodbi z izvajalcem sečnje opravljajo tudi ob sobotah in nedeljah, ko je prometna obremenitev vendarle nekoliko manjša kot med tednom, vse z namenom, da se z deli čim prej zaključi. Verjamemo, da dejstvo čakanja v koloni in kasnejši prihod na cilj, za ljudi pomeni obremenitev, vendar je to posledica nujnih del, ki jih je potrebno izvesti.