Sklad podpira ekološko kmetovanje

Ekološko kmetovanje pomeni celostno dopolnjevanje rastlinske pridelave in reje živali, pri katerem kmetovalci sledijo naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Tovrstno kmetijstvo pomeni tudi  trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali, njegov glavni cilj pa je pridelava visoko kakovostne in varne hrane. Seveda mora biti ob tem zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika.

Cilj ekološkega kmetovanja je izboljšati in ohranjati zdravje tal z uporabo trajnostnih kmetijskih metod. Kljub višjim stroškom dela pa ekološko kmetovanje po raziskavi britanskega portala, specializiranega za raziskovanje kmetijstva Agricultural, statistično globalno prinaša desetkrat večji dobiček od klasičnega.

Ekološko kmetovanje podpira tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – v 6. členu Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v 5 točki določa, da imajo pri zakupu prednost sprejemniki ponudbe, ki imajo na dan objave ponudbe za vsaj 50 % svojih obdelovalnih površin veljaven certifikat ekološkega kmetovanja. V pravilniku je določeno tudi to, da Sklad lahko odpove zakupno pogodbo, če zakupnik proizvodnje ne prilagodi ekološkim in talnim razmeram ter ne preprečuje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja zemljišč.

In kakšno je stanje ekoloških kmetijskih zemljišč pri nas? Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije predstavljajo kmetije, vključene v sistem kontrole ekološkega kmetovanja, okoli 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Tovrstne kmetije so skupno obdelovale okoli 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar znaša približno 54.600 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi jih je bilo okoli 85 % uporabljenih za certificirano pridelavo. Med ekološko obdelanimi kmetijskimi zemljišči je bilo največ trajnega travinja, sledili so njive in sadovnjaki. Certificirane kmetije so bile v povprečju za 16 % manjše od kmetij v preusmeritvi k ekološki pridelavi, upoštevajoč skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi.