Na podlagi dopisa, ki ga je prejel 13. 6. 2025 s strani zakupnikov, prizadetih zaradi toče na območju Adrijancev, Šulincev, Stanjevcev, Križevcev, Budincev, Markovcev, Peskovcev, Lucove in Ženavelj, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: Sklad) obvešča zainteresirano javnost.
Pogoji za odpis zakupnine (delni ali v celoti) so določeni v 22. členu Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: Pravilnik) (UL L št. 52/2024 z dne 21. 6. 2024). Ureditev sledi pravilom Evropske unije o državnih pomočeh (Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023).
Odpis zakupnine je s Pravilnikom predviden za primere naravnih nesreč, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ali zakonu, ki ureja pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. To pomeni, da se postopki ugotavljanja škode in odločanja o obliki in višini pomoči formalno začne, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Glede na navedeno za predlagani odpis (še) ni pravne podlage. V primeru, da bo sprejet zakon, ki bo predmetno ujmo (točo) opredelil kot naravno nesrečo, bodo prizadetim izdani dobropisi za že plačano zakupnino v višini, kot bo ugotovljena po predpisanem postopku (tudi v letih 2024 in 2025 se je npr. še odločalo o škodi zaradi naravnih nesreč v letu 2023) in bo le-ta poračunana z bodočimi obveznostmi zakupnikov do Sklada.
Obrazložitev:
Odpis zakupnine je s pravilnikom predviden za primere naravnih nesreč, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ali zakonu, ki ureja pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. To pomeni, da se postopki ugotavljanja škode in odločanja o obliki in višini pomoči formalno začne, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Povzetek določbe 22. člena Pravilnika:
(5) Delni oziroma celotni odpis zakupnine se izvede samo v tistih škodnih primerih, ki dosegajo višino škode, določene v zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč ali zakonu, ki ureja pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
(6) Delni oziroma celotni odpis zakupnine temelji na oceni škode, vpisane v uradno evidenco - aplikacijo Uprave za zaščito in reševanje RS (Ajda).
(7) Sklad na podlagi ocene škode iz prejšnjega odstavka v postopku delnega ali celotnega odpisa zakupnine upošteva škodo na pridelkih v roku enega leta samo na parceli v zakupu. Če je ocena škode opredeljena na nivoju GERK-a v vrednosti škode in je hkrati GERK večji od parcele v zakupu, se upošteva sorazmeren delež v vrednosti škode glede na velikost parcele v zakupu. Če je ocena škode na nivoju GERK, ki vključuje parcelo v zakupu, se upošteva odstotek na nivoju GERK.
(8) Če z zakonom, ki ureja pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ni drugače določeno, se, če je ugotovljena škoda na parceli v zakupu:
- 50 odstotkov in manj, zakupnina ne odpiše
- med več kot 50 odstotkov in vključno 80 odstotkov, zakupnina odpiše v višini deleža ugotovljene škode, in
- več kot 80 odstotkov, zakupnina odpiše v celoti.
Glede odpisov terjatev (torej že nastalih in zapadlih v plačilo) pa Sklad ravna smiselno enako, kot je to določeno za neposredne proračunske uporabnike (torej ministrstva in druge državne organe), za katere veljavni Zakon o javnih financah v 77. členu določa, da se odpis terjatve lahko izvede le pod pogojem »če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.«

